Če oče in mati z razvezo prikrajšata svojega otroka za enega od roditeljev, je to njuna odločitev, ki pa ne zmanjša njunih obveznosti do otroka. Otroku, ki bi se po OBMP že rodil v družino brez očeta (torej tudi brez krušnega očeta), pa bi novelirani zakon odrekel pravico do identitete in krnil njegove koristi, kar je v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah. Ta pravi, da ima »otrok ... od rojstva pravico do imena ... in po možnosti pravico, da pozna svoje starše...«. Naš zakon mu ne dovoli poznati (biološkega) očeta (3. odstavek 42. člena), kar pomeni, da bi bila otroku z zakonom vzeta identiteta. Konvencija, ki seveda ne pozna »zakonitega« odvzema identitete, ampak le nezakonitega, pa države podpisnice zavezuje, da otroku, prikrajšanemu »za nekatere ali za vse elemente svoje identitete, zagotovijo ustrezno pomoč in varstvo, da bo svojo identiteto čim prej znova vzpostavil«.