Poleg odbojke je počela marsikaj. Od 4. leta starosti, ko se je v Kapitlju pridružila pevcem na koru, se je posvečala glasbi, končala nižjo glasbeno šolo, med študijem slavistike in angleščine so s sošolkami ustanovile komorni pevski zbor in slovenske ljudske pesmi prepevale po vsej Sloveniji, s kitaro v roki pa je leta in leta na pripravah in potovanjih zabavala odbojkarice novomeškega TPV-ja. Česar se je lotila, to je naredila temeljito in vedno izpolnila obljubo, nikoli ni nikomur odrekla pomoči. Ljudem hoče samo dobro, zato trpi vsakič, kadar mora kot mlada profesorica dijaku, ki niti ust noče odpreti, zapisati cvek.