Sreda, 27. januarja: Za takšnega je bil razglašen drugi »ne«, s katerim so Jelinčičevi poslanci odrekli pokorščino njemu samemu. Kar temelji na nerazumevanju, ki izhaja iz pomanjkljive strukturalistične razgledanosti akterjev, iz katere bi sledilo, da morajo glasovati za nenačelno koalicijo zato, da bi se ta čim prej izoblikovala kot oblast, proti kateri bi se šele lahko vzpostavili kot načelna desna opozicija. Ko pa jih je zaradi kršenja strankarske discipline Zmago vrgel iz stranke, so se spomnili, da bodo postali bolj desni, če pripravijo kongres stranke, katere člani niso. S tem so - podobno kot Peterle, ki je Ruplu nazdravil z brizgancem, ko ga je selil iz pisarne, v dveh ali treh pismih pa se je po naključju srečal tudi z argentinskim veleposlanikom - poskrbeli za nov primer iluzornosti uveljavljenega prepričanja, da se v t. i. politično elito, tj. politični menedžment, vstopa s hrupom. Ravno nasprotno, vanj se vstopa z natančno izračunanimi podatki, da inflacija zraste za 3,7 odstotka, če se elektrika za »mala« gospodinjstva podraži za 83,5 odstotka, posebno če se ne objavi, da se je podražila in če se ne podraži za »velike« porabnike, ker potem inflacija galopira. Ali če se prikrije, da se Ljubljanska banka podržavlja s tiskanjem tridesetletnih papirjev, za katere bodo obresti izplačane iz proračuna, varčevalcem pa se reče, da je to najpreprostejši način, da postanejo solastniki države. Kar ti sprejmejo z odprtimi rokami, kajti če že nekaj mesecev čakajo na izkaznice o zdravstvenem zavarovanju, za katere so odšteli »majhen« denar, da bi se lahko zdravili, bodo na »velik« denar počakali tudi kakšno desetletje. Samo da si bo njihova država na jasnem, kaj bo z njimi in sama s sabo.