3. Sklep Kategorizacija je eden izmed načinov za opredeljevanje vloge posameznih ali skupine naselij v sistemu omrežja naselij. Zato je naša predpostavka o šeststopenjski kategorizaciji naselij zasnovana na podlagi spoznanj o stopnjah centralnih naselij oziroma funkcijski vlogi v poselitvenem sistemu. Sodobne raziskave o centralnih naseljih (Cigale 2002; Benkovič Krašovec 2006) izvedenih na podlagi več ali manj enotnih metodoloških postopkov kažejo, da je hierarhična struktura poselitvenega sistema z vidika centralnosti relativno stabilna prostorska kategorija. To velja posebno za centralna naselja višje stopnje centralnosti, medtem ko se položaj centralnih naselij nižje ravni v sistemu poselitve hitreje spreminja. Zato smo se pri naši kategorizaciji naselij oprli na prostorsko strukturo na podlagi centralnosti, ki smo jo dopolnili z lastnimi spoznanji o pomenu naselij kot zaposlitvenih središčih v omrežju centralnih naselij. Pri tem je potrebno opozoriti, da razmerja med centralnimi dejavnostmi in številom delovnih mest v naseljih za slovenski poselitveni sistem do sedaj niso bila v celoti proučena. Vloga teh naselij je verjetno relativno manj stabilna, saj je odvisna od števila delovnih mest, ki so lahko predmet hitrih sprememb (odpiranje in ukinjanje delovnih mest). Ne glede na to pa ta naselja predstavljajo lokalna in subregionalna žarišča gospodarskega razvoja in s tem lahko v večji meri določajo vlogo teh naselij in opredeljujejo oziroma vplivajo na nekatere osnovne dejavnike in procese nastajanja prostorske strukture poselitvenega sistema. Rezultati naše kategorizacije, ki so zasnovani na podlagi analitičnih postopkov opisanih v prejšnjem poglavju, kažejo, da gre z vidika štirih uporabljenih kazalcev za razmeroma zelo pestro strukturo naselij v poselitvenem sistemu. Le-ta onemogoča enovitejšo kategorizacijo značilnosti posameznih naselij v sistemu, saj imajo posamezne manjše skupine naselij specifična razmerja med kazalci. Na podlagi kartografskega prikaza naselij glede na število prebivalcev, delež delovno aktivnega prebivalstva, ki dela izven naselja stalnega bivališča, število delovno aktivnega prebivalstva glede na kraj dela ter stopnjo centralnosti bi lahko izpostavili naslednje temeljne značilnosti: • splošne značilnosti sistema poselitve Pomurja se odražajo tudi z vidika analize vseh izbranih elementov poselitve (število prebivalcev, delež delovno aktivnega prebivalstva, število delovno aktivnega prebivalstva glede na kraj dela, stopnja centralnosti naselij); • demografska prostorska struktura naselij (število prebivalstva) v celoti odraža značilnosti poseljenosti Pomurja; • prostorska struktura stopnje centralnosti naselij kaže prevladujočo vlogo Murske Sobote v Pomurju tako z vidika prostorske razporeditve, še bolj pa z vidika njenega vplivnega območja, in sicer tako na podlagi prikaza stvarnih razmer (kraju in pogostosti zadovoljevanja potreb po storitvah, dnevne mobilnosti delovne sile) kot na podlagi izračunanih vrednosti vplivnih območij (Thiessenovi poligoni), ki kažejo celo na večjo potencialno moč Murske Sobote z vidika njenega prostorskega položaja; • vplivna območja na ravni treh centralnih naselij 3. stopnje kažejo na tri manjša prostorska in funkcionalna območja, ki jih obvladujejo Lendava na vzhodnem delu,