Najslabše bi bilo po Juhartovem mnenju zakonodajo prilagoditi Vzajemni. S tem se strinja tudi idejni vodja izstopa Vzajemne izpod okrilja ZZZS, profesor na mariborski pravni fakulteti Šime Ivanjko. Prepričan je, da je zakonodaja dobra, ista velja v Evropski uniji. »Vzajemno je treba pojmovati kot zadrugo. Medtem ko se v delniški družbi dobiček deli tretjim lastnikom, se v vzajemni zavarovalnici namenja kakovostnejšim in cenejšim zavarovanjem,« pojasnjuje Ivanjko. »Zveza upokojencev ne dela v korist članov, hkrati pa še onemogoča, da bi se Vzajemna pojavila na trgu življenjskih zavarovanj, ki bi dobiček vračala članom,« pravi Ivanjko in dodaja, da je nesprejemljivo, da akcijo vodi član nadzornega sveta velike zavarovalnice, ki bi ji Vzajemna na trgu življenjskih zavarovanj predstavljala močno konkurenco. Čeprav Ivanjko o imenih ne govori, je jasno, da se njegova opomba nanaša na člana nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Mirka Miklavčiča. »Upokojenci so populacija, ki manj prispeva, hkrati pa ne daje vizije razvoja zavarovalnice,« pravi Ivanjko in meni, da bi Vzajemna na vrhu potrebovala človeka iz stroke, medtem ko so bili vsi do zdaj tako ali drugače politično obremenjeni. »Kot je nesistemsko sedanje upravljanje, tudi poseg upokojencev ni sistemski,« se strinja Toth in meni, da bi tudi nadzorni svet moral odražati strukturo zavarovancev. Ivanjko pravi, da je težava z upravljanjem Vzajemne povezana s političnimi odločitvami, ki niso sprejele predlagane ideje o voljenih zastopnikih članov zavarovalnice, ampak so se opredelile za zbiranje pooblastil. »Vzajemna predstavlja vrhunec sposobnosti slovenskega zavarovalništva,« pravi Ivanjko. Politika po njegovem lahko reši nastalo situacijo, a se mora nato umakniti in vzajemno zavarovalnico prepustiti stroki.