Kljub temu so Američani obnovili prej prekinjene polete, vohunska letala pa so spremljali tudi bojni reaktivci. Po poročanju radia Bagdad so bile iraške protizračne baterije pripravljene na napad, vendar pa so ameriška letala letela izven njihovega dosega. Ameriški predsednik Clinton je ob tem izjavil, da Washington ne bo toleriral nobenih poskusov napadov. Zunanja ministrica Albrightova pa je dejala, da bodo Združene države ukrepale same (tokrat brez podpore zaveznic), če bo potrebno. Irak medtem poskuša s številnimi diplomatskimi akcijami na svojo stran pridobiti čimveč zaveznic. Podpredsednik vlade Tarik Aziz je tako pohitel na lobiranje na sedež OZN v New York. Bagdad si predvsem prizadeva, da bi nove skupine razorožitvenih inšpektorjev bolj odražale sestavo Varnostnega sveta. S tem bi se vanje vključili tudi Arabci, po drugi strani pa bi na ta način zmanjšali število Američanov. Poleg tega pa bi Irak od svetovne organizacije rad izposloval ukinitev ali pa vsaj omilitev gospodarskih sankcij, naprtenih Bagdadu po zasedbi Kuvajta avgusta 1990. Vendar pa številni tuji časniki pišejo, da je edini ključ za dolgotrajno rešitev iraške krize strmoglavljenje režima Sadama Huseina.