Makarovičeva v različnih delih, kjer obravnava oblačilno kulturo na ožjih območjih, v posameznih poglavjih obravnava odnos ljudi do oblačenja v sodobnosti, pri čemer gre večinoma za primerjanje preteklega stanja s stanjem v sedanjosti in s pojavljanjem na tradiciji temelječega kostumiranja v sodobnosti. Sogovorniki, na podlagi katerih Makarovičeva obravnava kulturo oblačenja, so najpogosteje starejši ljudje, zaradi česar se v njenih delih odraža odnos starejše populacije do oblačenja v sodobnosti. Temu je verjetno botrovala velika želja avtorice, da na terenu zbere informacije za starejša obdobja, saj le na podlagi materialnih dokazov ni bilo mogoče opravljati celostne analize nekdanje oblačilne kulture; zanimalo jo je predvsem oblačenje kmečkega prebivalstva na določenih območjih ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Starejši sogovorniki so avtorici omogočali, da je materialna pričevanja primerjala s podatki, ki jih je pridobila na terenu, hkrati pa so ji isti sogovorniki posredovali svoja mnenja o oblačenju v sodobnosti. Mlajša generacija je bila iz teh raziskav večinoma izvzeta.