Volasko meni, da je bistvena značilnost njihovega besedila »v sredinskosti, medtem ko tekst levice označuje ohlapnost tekstov, ki se odpirajo proti opoziciji in zapirajo proti Demosu. Ta tekst se odpira proti Demosu, kljub temu pa ohranja svojo specifičnost in kvaliteto in se zapira proti opoziciji. Druga razlika pa je v politološki jasnosti programa in v precej nejasni formulaciji liberalnih tekstov. Tretja značilnost je, da tekst ni pisan intelektualistično, teksti levega krila pa so pisani intelektualistično, ampak zaradi tega naš tekst ni nič manj inteligenten, je pa bolj politološko teoretičen in praktičen«. In če primerjamo Ruplov predlog programa SDZ - identitete stranke, v katerem je zapisal: »SDZ je stranka sredinske politične opcije, ki temelji na političnem pragmatizmu. Slovenci so siti odrešilnih idej in odrešiteljev, zato bodo sodili stranke in njihove predstavnike po sposobnosti za modernizacijo družbenih struktur in po blagostanju, ki ga spodbujajo in omogočajo.«, s predlogom četverice, v katerem preberemo, da programske opredelitve »postavljajo NDS v položaj dejavnika, ki se v času tik po prvih svobodnih volitvah zavzema za neizogiben premik v družbeni strukturi iz levice, kar je posledica enopartijskega sistema, v smeri proti desni politični usmeritvi. Dolgoročno je naš program naravnan narodno-demokratsko, in kot tak odraža interes širšega kroga slovenskega političnega telesa.«, ni težko ugotoviti, kaj je intelektualno, politološko, teoretično bolj praktično.