Hiša je bila skozi vsa zgodovinska obdobja načrtovana kot stanovanjska palača, in umestitev nove funkcije, kot je muzej, ni bila ravno lahka. Palača je bila sestavljena iz različnih ločenih soban in tlorisno skoraj labirintsko organizirana. Zato je bila prva ideja, ki smo jo skušali realizirati v natečaju, kontinuirana krožna pot obiskovalca, ki bi povezala vse razstavne prostore. In ta se danes odraža v spirali in zavoju, ki gre tudi skozi notranje dvorišče. Drugi princip, ki smo ga skušali realizirati, je razlika v tretiranju starega in novega. Hišo zgolj statično ojačujemo in ostaja takšna, kot je, vsi novi elementi pa se odražajo kot novi v obliki, detajlih in uporabljenih materialih. Kot sva že omenila, je bila hiša skoraj v vseh zgodovinskih obdobjih prezidana ali dozidana in vsako obdobje jo je obogatilo z elementi in materiali, ki so odražali duha tistega časa. In ta kompleksnost dela hišo danes zanimivo. Tretja stvar, ki smo jo skušali poudariti, je, da bo palača vzpostavila reprezentančno funkcijo Mestnega muzeja Ljubljane. In tako skušamo ustvariti tudi novo podobo hiše. Hiša, ki bo odražala duh novega stoletja, bo atraktivna, posebna in mestu v ponos.