»Če bi se odločali med carinsko unijo in območjem svobodne trgovine samo iz ekonomsko-teoretičnega vidika, je carinska unija primernejša oblika gospodarskega združevanja.« Tako meni mag. Boris Majcen iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. Gledano iz tega zornega kota je še boljša oblika medsebojne integracije skupni trg, primer katerega je danes Evropska skupnost, ki ima za svoj končni cilj skupni gospodarski prostor z monetarno in politično unijo. Zakaj gremo mi v drugo skrajnost kot gre ES, ni samo ekonomsko, ampak predvsem politično vprašanje. Danes prihaja s strani Srbije pri menjavi blaga in storitev do de facto postavljanja notranjih pregrad, tako da ne moremo več govoriti niti o »enotnem« jugoslovanskem trgu, ne o carinski uniji, kot tudi ne o coni svobodne trgovine. Srbija na svojih mejah že nekaj časa uveljavlja za blago slovenskega in hrvaškega izvora t. i. uvozne takse. Po drugi strani Hrvaška in Slovenija spreminjata posamezne postavke skupne carinske tarife, popravljata stopnje carine za uvoz tujih avtomobilov in se s tem dejansko odrekata zamisli o carinski uniji. Težnje ES, da se na ozemlju nekdanje Jugoslavije vzpostavi carinska, oziroma tudi denarna unija in s tem zavestno mešanje različnih stopenj gospodarskega povezovanja, odražajo željo po maksimalno možni ohranitvi enotnega gospodarskega prostora. Vendar je pričakovanje, da se bosta Hrvaška in Srbija, ki sta danes v vojni, sporazumeli o carinski uniji že jutri, iluzorno. Morda bo dosežen ta dogovor čez nekaj desetletij, gotovo pa ne v roku enega ali dveh let.