Značilnost ženskih fantaziranj je, da so pogosteje kot moške uokvirjene v eksotična, romantična okolja, kot so denimo otoki, gozdovi, slapovi, mesečina … Pomemben vidik, ki ga ženske omenjajo v povezavi s fantaziranjem, je tudi osvobojenost od odgovornosti in »motenj« (otroci, telefon …). V nasprotju z moškimi ženske manj vzburja pornografija, bolj pa vizualne podobe, ki se jim pletejo v mislih med fantaziranjem. Za ženske ni nujno, da bi si to, o čemer fantazirajo, želele tudi v resnici, medtem ko si moški večinoma želijo, da bi svoje fantazije izživeli tudi v »resničnem« svetu. V nasprotju z moškimi so ženske v domišljiji raje pasivne prejemnice, fantazije moških pa so bolj usmerjene v izvajanje spolne dejavnosti na objektu domišljije. Ženske pogosteje fantazirajo o podrejeni vlogi, celo o »posilstvu«. To pa ni pravo posilstvo, ampak gre za neustavljivo žensko spolno privlačnost, ki, kot smo že zapisali, povzroči, da si jo objekt njene domišljije vzame malce bolj na silo, nebrzdano. Ženske fantazije so bolj čustvene, intimne narave in pogosto odražajo željo ženske po predanem partnerju in romantičnem vzdušju. Povedano drugače, medtem ko moški sanjarijo o več spolnih partnericah hkrati (seksu v troje in "haremu"), ženske pogosteje sanjarijo o dotikih, občutkih in partnerjevih odzivih, a tudi o lastnih telesnih in čustvenih odzivih. Pogosteje kot moški sanjarijo o svojem dejanskem partnerju ali moškem, s katerim so nekoč že imele razmerje. V nasprotju z ženskami se moški osredotočajo na dejavnosti in telesne organe. Ženske fantazije so sicer tudi žive, vendar ne tako natančne pri »ogledovanju« telesnih podrobnosti domišljijskega ljubimca. Ženske fantazije so torej manj eksplicitne in pogosteje obsegajo opis njih samih, kot se vidijo v domišljiji (»V tem črnem perilu sem tako seksi, da kar ne more umakniti oči z mene.«) Spolne fantazije jim vzbudijo občutke sreče in svobode.