za omejeno preverjanje varnosti, je levji delež še vedno namenjen pospešenim odobritvam zdravil. Odkar je bil sprejet ta zakon, je FDA zaposlila okrog tisoč novih uslužbencev za obravnavanje prijav novih zdravil, obnovljeni zakon iz leta 2002 pa jo poziva k povečanju še za nadaljnjih petsto uslužbencev. Ti uslužbenci, ki jih plačuje industrija, skupaj predstavljajo nad polovico osebja FDA, ki sodeluje pri odobritvah zdravil.17 A hitrejši ko je proces odobritve, bolj je verjetno, da bodo na trg prišla nevarna zdravila. Zares, od sprejetja zakona o uporabniški pristojbini za zdravila na recept je moralo zapustiti tržišče rekordnih trinajst zdravil na recept – potem ko so povzročila na stotine smrti.18 V 2. poglavju sem omenila, da je FDA nekoč veljala za prepočasno in preveč premišljeno pri odobritvah zdravil. Ti dnevi so mimo. Zdaj na splošno odobri zdravila hitreje kot podobne agencije v Evropi in drugje. Toda v svoji naglici zahteva manj dokazov o varnosti in učinkovitosti. Če so pri resnično inovativnih zdravilih bližnjice včasih upravičene, pa so zdaj vse prepogoste. Nadalje, čeprav je FDA hitra pri odobritvah zdravil, pa je počasna pri njihovem umikanju s trga, ko se pokažejo za nevarna. Na primer, leta 1997 so s trga v Veliki Britaniji umaknili Rezulin, zdravilo za diabetes podjetja Warner-Lambert, ker je povzročalo odpoved jeter, toda v Združenih državah so ga umaknili s trga šele dve leti in pol kasneje, v tem času pa je povzročilo vsaj triinšestdeset smrti.19 Ta problem deloma izhaja iz dejstva, da so uporabniške pristojbine ustvarile neravnovesje v FDA. Ker je levji delež rezerviran le za pospešene odobritve, je to področje FDA naraslo, osebje in sredstva v drugih delih te agencije pa so sorazmerno izstradani. Ker zdravila hitreje prihajajo na trg, FDA vse težje opravlja svoje druge naloge – vključno s preverjanjem varnosti zdravil, zagotavljanjem proizvodnih standardov in določanjem tržnih pravil. Ta agencija je tudi neposredno zainteresirana, da ustreže industriji, saj to od nje