Pod pritiskom je avstrijski parlament oktobra lani odobril zakon o vračanju protipravno odvzetega premoženja, a hkrati - čeprav je to predlagal drugi predsednik poslanske zbornice krščanski demokrat Heinrich Neisser - tega niso povezali z noveliranjem zakona o žrtvah nacističnega režima. Če bi posodobili pravno podlago, bi bilo mogoče zagotoviti hitro izplačilo odškodnin prisilnim delavcem, je menil Neisser. Predlagal je, da bi slehernemu prisilnemu delavcu priznali odškodnino v višini 35.000 šilingov (okoli 450.000 tolarjev). Denar bi med drugim dobili iz sklada, ki ga je avstrijska vlada ustanovila na podlagi vrednosti zlata, dobljenega od tristranske komisije za upravljanje nacističnega zlata. Ta je septembra lani končala delo in glede na ovrednotenje ostanka zlata, ki so ga nacisti naropali avstrijskim državljanom zvečine judovskega izvora, prisodila Avstriji preostalo zlato v vrednosti 102 milijona šilingov. Izračunati je mogoče, da je vsota premajhna za izplačalo odškodnin vsem domnevnim upravičencem, vlada pa načelne zaveze o izplačilu iz drugih virov ni sprejela. Ozračje razbremenjujejo poteze bank, ki pregledujejo »mirujoče račune« žrtev in zavarovalnice, ki so se zavedele, da imajo neizplačane zavarovalne police.