»Pa se je zapletlo že v takratnem Titogradu,« pravi Tilen Skubic,« ko mi Črnogorci niso hoteli dati izstopne vize. Trmast, kot sem, sem vseeno odšel v Božaj in skušal priti čez mejo s pomočjo obmejnega policista. Ta bi moral z dvignjeno belo zastavo do polovice poti, z druge strani pa bi moral priti albanski policist. Ampak na jugoslovanski strani niso imeli posluha za to, in ker sem kar trmaril, jezikal in rinil proti meji, je policist na naši strani izgubil živce in repetiral puško. Res je bila pripravljena na strel, in to me je ustavilo. Vrnil sem se na mejni prehod in prek Titograda nazaj v Rim. Kmalu zatem sem od albanske vlade dobil zahvalno pismo in obvestilo, da je moje posredovanje pomagalo, da so njihovim slepim in slabovidnim v Nemčiji odobrili pomoč,« pravi Tilen Skubic