Mali in srednja podjetja, in tu bi tudi dodal, čim imamo C moramo predpostavljati, da približno 20% jih bo bankrotiralo, vendar je to hkrati neko opozorilo, 80% jih pa preživi, lahko bi jih potem 100%. Kar nekaj od teh bo verjetno, tudi med gradbeniki, ki bodo v prihodnje uspešno delovali, ker so se lahko rešili preko te sheme. Mala in srednja podjetja so bila deležna 62% vseh izdanih jamstev, velika podjetja pa 38%. Se pravi, ta jamstva niso bila namenjena pretežno veliko, bila so namenjena tudi malim. Četrtino izdanih jamstev je bilo dodeljenih za obveznosti podjetij iz osrednje slovenske regije, 18% iz Savinjske oziroma Podravske regije, 11% iz Goriške regije in preostali del na ostale regije. Slabo polovico vrednosti kreditov - 47,8 - so banke odobrile podjetjem iz predelovalnih dejavnosti, četrtino - 25% gradbenim podjetjem, desetino pa podjetjem iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. To je šlo za horizontalni ukrep, nobena panoga ni bila prepovedana, res pa je, da finančni sektor in investicijskega družbe pa niso mogli tu konkurirati. Največ sredstev iz naslova kreditov, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije, je bilo namenjenih za financiranje obratnih sredstev, temu je bila pravzaprav namenjena ta shema, ki po vrednosti dosegajo skoraj 70%, sledijo reprogrami kreditov za obratna sredstva 20%. Jamstvena shema za podjetja, navzlic kasnejši uveljavitvi od načrtovane zaradi veta Državnega sveta in zapleta v zvezi z reševanjem tajkunske krize in členom, ki smo jih naknadno vnašali, da bi preprečili neustrezno plasiranje teh kreditov, to nam je uspelo, in navkljub določenim težavam pri izkoriščanju kvot v prvih dveh avkcijah, namreč dve banki sta v bistvu prevzeli skoraj vso kvoto, pa potem nista plasirali nobenih kreditov, dve tuji banki in s tem smo izgubili dva poletna meseca, se je pokazala garantna shema za uspešen instrument v jesenskih mesecih blaženja posledic svetovne finančne krize.