V vseh teh letih se je na sklad obrnilo 45 tisoč prosilcev, ki so pričakovali za dobrih 130 milijard posojil. Zaradi tolikšnega zanimanja so imele pri dodeljevanju posojil prednost mlade družine in tisti, ki so prvič reševali stanovanjski problem. Za skoraj 11 milijard tolarjev posojil so pri tem odobrili občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam za 2650 socialnih in neprofitnih najemnih stanovanj. Zaradi visokih obrestnih mer za bančna posojila in iz leta v leto manjšega zanimanja občin za gradnjo najemnih stanovanj so iskali tudi nove rešitve in jo našli v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Ta čas v shemi varčuje več kot 82 tisoč varčevalcev, skupaj so privarčevali že 75 milijard tolarjev. »Ponudba stanovanj na trgu pa ni bila pripravljena na tako veliko povpraševanje, zato smo bili prisiljeni v ukrepe za povečanje ponudbe,« je dejal Edvard Oven. Tako so izdelali strategijo investiranja v stanovanjsko gradnjo do leta 2007 z namenom, da bi povečali ponudbo tržnih in najemnih stanovanj, znižali cene in zagotovili primerno kakovost. V dveh letih so po obljubljenih cenah, to je največ 1300 evrov za kvadratni meter, ponudili naprodaj 566 tržnih stanovanj, že poleti jih bodo ponudili še 800. Razen tega jim je v soinvestitorstvu s 37 občinami že uspelo zagotoviti več kot 500 najemnih stanovanj, v kratkem pa naj bi podpisali nove pogodbe z 49 občinami za dodatnih 653 najemnih stanovanj.