In vsebinski vrhunec? Pričakovanja so bila zelo različna. Na eni strani so udarili satiriki, ki so medmrežje zasuli z ugotovitvami, kakršna je ta, da je Berlusconi v Milanello priletel le odigrat partijo monopolija in da se sploh ne bo ukvarjal s stanjem v ekipi, ki po prodaji Kakaja svežo kri potrebuje tako zelo kot njen lastnik žensko družbo. Na drugi strani pa se je z največjih optimistov najprej na njihove zmerne kolege in nato še zmerne pesimiste kar naenkrat začela širiti evforija, ki jo je sprožila novica o tem, da je Berlusconi prišel odobrit nakup napadalca, levega bočnega vezista in za povrh še velikega zvezdnika španske reprezentance ter Arsenala Cesca Fabregasa. Novica je bila plod sodelovanja angleških tabloidov in italijanskih spletnih medijev, širila se je kot požar, na koncu pa se je izkazalo, da je resnica o dejanskem pomenu srečanja nekje na pol poti med njo in monopolijem. Prvi mož Milana je zares presenetil le s tem, ko je na sestanek za nekaj minut nepričakovano povabil tudi Pirla in se z v Italiji že odpisanim nogometašem dogovoril za nadaljnje sodelovanje. »Tako me je prosil Leonardo, Andrea se je strinjal in odločili smo se, da bomo zavrnili vse ponudbe Chelseaja,« je pojasnil pred vnovičnim vkrcanjem na helikopter. Kar zadeva okrepitve, pa je, vsaj sodeč po njegovih izjavah, ob isti priložnosti, storil tisto najmanj, s čimer se je lahko izognil popolni blamaži. »Leonardu in Gallianiju sem dal zeleno luč za to, da si izbereta čim boljšega napadalca, ki je sposoben doseči čim večje število zadetkov. Odobril sem jima financiranje te operacije,« je bilo vse, kar je Berlusconi povedal na temo okrepitev, pri čemer se zdi, da ni šel nič dlje od tega, da je v zelo lep papir zavil prihod bodisi Luisa Fabiana bodisi sinočnjega favorita italijanskih nogometnih krogov Klaas-Jana Huntelaarja.