Mogoče bi bila odločitev s stališča gospodarskega ministra Mateja Lahovnika povsem upravičljiva, kajti pri njem so gospodarstveniki zlili največ jeze nad Svilanom, vendar so bili najbolj jezni najmanj verodostojni. Ogorčena je bila recimo Lahovnikova rojakinja iz Šaleške doline Hilda Tovšak, ker ji Svilan ni odobril kreditov, čeprav se ve, da njen Vegrad ni cvetoče gradbeno podjetje. Če bi hotela dobiti kredite, naj najprej poravna dolgove, ji je bilo svetovano. Tovšakova je ubrala znane metode – lobiranje proti Svilanu. Proti njemu pa je gospodarstvenike najbolj nakuril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Zdenko Pavček, saj so vsi sanjali radodarnost Mateja Narata iz nekdanje uprave Nove Ljubljanske banke, ki se je na primeren in zanj ugoden način običajno dal prepričati, da je odobril kredite brez hudih pogojev. Da bi novi šef NLB Božo Jašovič umiril takšne govorice, je pri Banki Sloveniji izposloval dovoljenje, da se pregledajo vsi krediti vseh slovenskih bank, podeljeni v zadnjih desetih letih, kar je izvrstna šala, rezultat pa znan vnaprej. Vse je bilo po predpisih. Jasnejša postane Pavčkova gonja proti Svilanu, če se ve, da je tudi njegov Viator Vektor v dolgovih, ki bi jih rad poravnal preprosto s krediti. Za kredite pa so bila zahtevana kot garancija zemljišča, ki jih je Pavček nakupil v Ljubljani in po Sloveniji. Seveda Pavček zemljišč, ki so njegova edina otipljiva vrednost, niti po naključju ne bo dal v hipoteko. Je pa posredi tudi želja gospoda Pavčka, da bi njegova varovanka Barbara Klinc, zaposlena v SID banki, nekega dne ugledala višji položaj v službi. Vse je odvisno od ministrov Gasparija in Križaniča, ki sta pri NLB navzven delovala složno, v ozadju pa sta drug proti drugemu vodila igro, v kateri je kot kolateralna škoda izgubila največ dovolj nespametna odstopljena predsednica nadzornega sveta NLB Stanislava Zadravec Caprirolo. To po izgonu iz bančnega in ministrskega ugodja mnogi kujejo v zvezde, kako sposobna je. Bolj res pa je, da bi morala Stanislava pri postavljanju predsednika uprave NLB kot šefica nadzornikov slediti navodilom svojega šefa, ministra Križaniča, podredila pa se je navodilom svojih prijateljev (skupaj so se v ZDA učili bančnega znanja) Mitje Gasparija in nadzornika v NLB Marka Simonetija. Niti en glas v prid protikandidata (ki ga je podpiral menda minister Križanič) ni bilo, ko se je na nadzornem svetu NLB izglasovalo sedanjega predsednika uprave Boža Jašoviča. Minister Križanič je le debelo gledal, predsednik vlade Borut Pahor še bolj, Caprirolovi pa je nekaj časa še uspelo prepričevati javnost, da tudi ona ne ve, kako se je zgodilo takšno glasovanje. Zmagoslavje Jašoviča je bilo jasno, ko je vse trajno žareče kadre NLB namestil nazaj na udobne položaje. Seveda se je pojavilo vprašanje o zamenjavi ministra Križaniča, ki ni znal narediti reda v lastni hiši niti v NLB, ki naj bi bila paradna reševalka države in gospodarstva, ne pa ležišče preživelih bančnih zombijev. Gaspari in Simoneti se delata, kot da Stanislave Zadravec Caprirolo sploh ne poznata, toda vseeno se jima je uspelo dogovoriti za lepo sliko (svojo, ne njeno, da ne bo pomote) v javnosti. Da ne bi bila žrtev samo Stanislava, je bila odločnost v javnosti potrjena še z izgonom Svilana.Sigma v novi preobleki