Zadnje razkritje poročil Banke Slovenije (BS) o sumljivem kreditiranju znotraj skupine NLB, v katerem so sodelovali družba SCT, njegova večinska lastnica Delfi in podjetje LHB Finance, katerega ustanovitelj je LHB Frankfurt (podružnica Nove Ljubljanske banke), prikliče v spomin metode iz časov, ko je pod mentorstvom Nika Kavčiča, znanega kot ustanovitelja Ljubljanske banke, po drugi svetovni vojni nastajala vzporedna ekonomija. To je obvladovala služba za državno varnost, ki je svoje podjetniške podvige začela z ilegalno trgovino s tobačnimi izdelki. Toda v tej zgodbi poslov ne vodijo ovaduhi, temveč nekdanji upravitelji tozdov, ki so se med tranzicijo preobrazili v tajkune. Eden takšnih primerov je menedžerski odkup SCT, ki ga danes obvladuje družba Delfi. Od kod izvira kapital, s katerim je prišlo do postopnega prevzema največjega gradbenega podjetja v državi, je še vedno varovana skrivnost, toda nekatere podrobnosti so s poročilom BS vendarle prišle na dan. Družba LHB Finance je od SCT oktobra leta 2004 najela 69 milijonov tolarjev posojila z enoletnim odplačilnim rokom in s šestodstotno obrestno mero. Na podlagi prejetega kredita je LHB Finance takoj odobrila družbi Delfi posojilo v istem znesku, vendar z za odstotek višjimi obrestmi. S prejetim zneskom je Delfi potem nazaj kreditiral LHB Finance, pri čemer je nominalna obrestna mera znašala enajst odstotkov. V verižnem poslu je največ, štiri odstotne točke, zaslužil Delfi, saj so mu LHB Finance odobrile kredit z obrestno mero sedem odstotnih točk in v istem trenutku od njega najele posojilo z enajstodstotnimi obrestmi. Na navedene sporne posle je namestnik guvernerja BS Samo Nučič že 15. aprila 2005 opozoril predsednika uprave Nove Ljubljanske banke Marjana Kramarja. Nučič je menil, da pri takih poslih prihaja do odškodovanja tretjih oseb, sodelovanje v njih pa lahko pomeni možnost izgube dobrega imena in ugleda tako družbe LHB Finance kakor LHB Frankfurt ter navsezadnje tudi NLB.