Še na bolj izviren način je do svojega režijskega prvenca prišel Jan Cvitkovič, ki je - kot Dizi, se razume - briljiral v Burgerjevem hitu V leru. »Filmski sklad mi je odobril denar za kratek film, ki naj bi trajal 15, 20 minut. Ker pa nisem še nikoli režiral, sem se pripravljal tako, kot da snemam celovečerni film. Med vajami smo mnoge prizore tako obogatili, da sem imel materiala za 40 minut. Poti nazaj ni bilo več - izgubil bi ritem, emocije, intenzivnost. Zato sem čez pol leta dosnel še nekaj nujnih, ključnih prizorov.« In rodil se je celovečerec Kruh in mleko, film, ki ga ni... film, ki ni bil planiran... heh, nezakonski film... pankrtski, ortonaturalistični film o zdravljenem alkoholiku, ki se vrne domov in zbudi jagenjčke. Film je videti tako, kot bi bil posnet po kaki zgodbi Frana Govekarja. »To je film o družini - o tem, kako si vsi želimo topline in kako potem delamo napake, da ta občutek topline le ne bi trajal.«