Projekt državne vzajemne kmetijske zavarovalnice, ki ga je Lukačičeva ob svoji predstavitvi za ministrico najbolj izpostavljala, pa za zdaj ostaja v kotu. Ministrica pravi, da zato, ker ne ve, ali bo vlada v rebalansu proračuna odobrila denar za subvencioniranje zavarovalnih premij ali ne, neznanka pa je tudi to, kako naj bi zavarovali kmetijsko pridelavo pri novoustanovljeni vzajemni zavarovalnici, za katero se že več let zavzema Lukačičeva, ali pri obstoječih komercialnih zavarovalnicah. Daniel Belšak, bivši direktor združenja slovenskih sadjarjev, je namreč že pred časom za Dnevnik dejal: Ustanavljanje državne zavarovalnice je zgrešeno in predrago. Kje bo država našla še denar, da bo plačala ljudi, ki bi na terenu sklepali zavarovanja in popisovali škodo? Komercialne zavarovalnice imajo že vzpostavljeno mrežo agentov na terenu, zato bi bilo bolj smiselno, če bi država subvencionirala bodisi pozavarovalno premijo bodisi zavarovanje pri komercialnih zavarovalnicah, ki se z zavarovanjem v kmetijstvu že ukvarjajo. Če bodo škodo v prihodnje izplačevale zavarovalnice, tudi pretiravanj ne bo več, saj zavarovalnice zagotovo ne bodo nikomur izplačale večje škode, kot je bila v resnici.Bliža se 60. obletnica nastanka prve povojne slovenske vlade, ki jo je vodil Boris Kidrič. O tem, kako naj bi se je spominjali, najbrž še dolgo ne bo soglasja. Foto: dokumentacija Dnevnik