Vsaj na trenutke, na primer med brezskrbnim afnanjem z napihljivo blazino po zalivu, sem očitno bolj dovzeten za dobrodejne vplive, ki jih ima Ona s svojim načinom name, in prav razločno zaznam, kako lahkotnega se počutim. Mislim, da mi je to od nekod znano, ampak bo že par desetletij tega, kar sem si dovolil potunkati se v to pomlajajočo brezskrbnost. Proč z resnobnostjo! Privoščiva si otroško norenje po plavajočih trampolinih, toboganih, nekakšnih bananastih gugalnicah in blazinah. Žur! Noriva, skačeva, fotografirava drug drugega, padava v vodo (in voda gre pri tem globoko v nos), se glasno smejiva. A tudi tokrat kot vsak dan zadnjih nekaj dni pomislim, da bom vse skupaj na tak ali drugačen način popisal v dnevniku, ki ga morda berejo tudi gospe in gospodje, ki odobrijo ali zavrnejo prošnje za famozni »status. Takole se mrcvarim: gotovo mi ga bodo vzeli, status namreč, ko pa takole mirno in javno priznavam in razglašam svoje nedelo. Rekli bodo: »Grdi, grdi Žigec, fej te bodi! Mi bedimo nad slovensko kulturo, ti pa se afnaš po hrvaškem primorju. Pomagamo ti in te priznavamo kot pravega, ti pa v zahvalo takole! In pritegnili jim bodo dežurni pismobralski in novičarski dušebrižniki: »Pa naše prispevke v državno blagajno takole po nemarnem zapravljaš, bes te lopi! V tistem trenutku bom, obljubim, padel na zemljo, se odplazil v šotor in takojci začel sestavljati koncept in pripravljati projekt. In igrala bova s Františkom, igrala do krvavih žuljev, ki bodo prosili odpuščanja, do oteklih ušes in skelečih duš morebitnih poslušalcev, ki bodo, večje ko bo njih trpljenje, glasneje peli hvalo. Najmodrejši med njimi bodo v dnevnem tisku popisovali svoja domala zunajtelesna izkustva, njihovo neznanje jim bo v velik prid, saj čista duša zaznava neposredno. In pisali bodo, kot bi pili iz samega izvira modrosti.