lovenski raziskovalni inštitut je pred mesecem dni priredil pomembno mednarodno konferenco o manjšinskih jezikih. Na podlagi te iztočnice se je razpredel pogovor s prof. Emidijem Susičem, ravnateljem Slorija. Pred nedavnim je v veliki dvorani nekdanjega Narodnega doma potekala mednarodna konferenca o manjšinskih je zikih. Tokratno izvedbo je pripravil Slovenski raziskovalni inšti tut. Kako je Slori snoval tako širok in po memben načrt? Mednarodne konference o manjšinskih jezikih International Conference for Minority Languages (ICML) od leta 1980 potekajo vsakokrat v drugem kraju. Sodelavci Slori-ja so se udeležili nekaterih konferenc v minulih letih in so ponudili ožjemu odboru, ki skrbi za izvajanje te pomembne pobude, možnost, da se 10. Mednarodna konferenca letos odvija v Trstu in da bo za organizacijo poskrbel Slori. Ker je odbor menil, da je Slori primerna ustanova za tak znanstveni podvig, je to ponudbo z veseljem sprejel. Tako so sodelavci Inštituta na 9. Kongresu v Kiruni na Švedskem že pred dvema letoma predstavili osnutek programa 10. kongresa, ki naj bi se odvijal v Trstu. Priprave so torej stekle že pred dvema letoma, v začetku nekoliko bolj umirjeno, po novem le- Foto JMP tu pa s pospešenim ritmom. Organizacija takega mednarodnega posveta nujno terja daljše obdobje in veliko energije. Takoj v začetku je treba pripraviti spletno stran, opredeliti teme za sekcije, poiskati glavne predavatelje za plenarna zasedanja, obvestiti tiste izvedence in raziskovalce, ki se za to problematiko zanimajo in so povezani v elektronsko mrežo, pripraviti tiskano obvestilo o kongresu in ga potem deliti oziroma razpošiljati na čim več mednarodnih srečanj s podobno tematiko tako manjšinsko kot jezikovno, in tako naprej. Potem je treba poskrbeti za primerno bivanje udeležencev, ki se prijavljajo, zbirati njihove povzetke referatov, ki jih Znanstveni odbor pregleda,odobri ali zavrne, določiti kraj, kjer bo kongres potekal v plenarnih zasedanjih in po sekcijah, in ne nazadnje misliti tudi na finančno plat z iskanjem vseh možnih podpor in sponsorjev. Pri vseh stikih je sporazumevalni jezik seveda večinoma angleščina, ki je tudi - razen redkih izjem - delovni jezik srečanja. Program dvodnevnega mednarodnega srečanja je bil pester in raznolik, označili bi ga lahko za pravi maraton jezikovnega raziskovanja na področju manjšin. Ko je konferenca že mimo, bi lahko povzeli do ločene izsledke in jih zbrali pod skupni imenovalec? Program konference je bil strogo delovnega značaja in je predvideval res veliko število referatov. Nekatere raziskovalce, ki so se prijavili in poslali povzetke referatov, smo morali celo naprositi, naj sintetično predstavijo izsledke svojih raziskav na panojih. Tak