Časopisi so na široko poročali o tem, kako sta se spet našla, nastopila sta tudi v neki pogovorni oddaji na televiziji. Njuna zgodba je tako pritegnila psihologa Toma Boucharda, da je univerzo v Minnesoti prepričal, da mu je odobrila štipendijo za preučevanje obeh Jimov. Kmalu je začel iskati še druge podobne pare oziroma dvojčke, ki so jih v zgodnji starosti ločili in se potem niso več videli. V nekaj letih jih je našel štiriintrideset, ob tem pa je vedno vnovič odkrival ista nenavadna naključja, ki se jih ne da znanstveno pojasniti. Dve angleški dvojčici, Margaret Richardson in Terry Connolly, ki do petintridesetega leta sploh nista vedeli druga za drugo, sta se denimo poročili na isto uro istega dne. Dve drugi dvojčici, Dorothy Love in Bridget Harrison, pa sta leta 1962 obe namenoma pisali dnevnik in ob primerjavi ugotovili, da so se jima dogajale zelo podobne stvari. Celo njuna dnevnika sta bila enake znamke in barve. Obe sta v otroštvu igrali klavir in istega leta tudi opustili glasbo. Seveda je bil tudi obema všeč enak nakit.