Tokijski avtomobilski salon ali Tokio Motor Show, kakor se na Japonskem brez očitnih jezikovnih zadreg imenuje tamkajšnja največja avtomobilska prireditev, spada v kategorijo najpomembnejših salonov na obli. Če je salon v Frankfurtu največji, tisti v Ženevi najimenitnejši, oni v Detroitu pomemben zaradi velikosti ameriškega trga, pariški mešanica vsega po malem, je tokijski najbolj futurističen, najbolj ekološko usmerjen in tudi najbolj nenavaden. Ne zaradi samurajske kulture, ki se dokazuje v resnosti, tudi strogosti, marljivosti in presunljivi točnosti, pač pa zaradi avtomobilov, ki so res kreacije, izrazito usmerjene v prihodnost. Tako je bilo tudi letos, ko se je na več kot 41 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin centra Makuhari, kakšnih 30 kilometrov od Tokia, pokazalo 263 razstavljavcev. Pod daljnovzhodne salonske luči pa niso prišli prav vsi. To je prostor, na katerem se dokazuje domača avtomobilska industrija, podij, na katerem so vsi drugi statisti. Pa tudi ni nič čudnega, če je in ker je tako. Končno so leta 2002 na Japonskem prodali 5,7 milijona vozil, tujci zgolj dobrih 280 tisoč! Letošnji, že 37. tokijski salon je takšno delitev v avtomobilski areni potrdil, hkrati pa pokazal, kako si predvsem njihova domača industrija predstavlja prihodnost. V modi so hibridni pogoni, gorivne celice, skratka, čisti pogoni. In kdor je bil kdaj v japonski prestolnici, zmore razumeti, zakaj takšna navdušenost in nuja. Sicer pa bo salon odprt do 5. novembra in 1200 jenov ali kakšnih 2500 tolarjev, kolikor je treba odšteti za vstopnino, tudi ni pretirana cena za nekajurni izlet v avtomobilsko bodočnost.