To je le ena od teorij o nastanku besede yankee. Ampak te dni ji ne bo nihče oporekal. Kratke lekcije poljudne zgodovine so del dogajanja, s katerimi Manhattan in Nizozemska praznujeta okroglo obletnico z roko v roki. Zaznamovali so jo z vplutjem starinskih in sodobnih vojaških ladij na reko Hudson (seveda, po Henryju Hudsonu), z razstavami, festivali, koncerti, zabavami in drugimi dogodki. »Krasno je, ogromno se dogaja, le da sploh nisem vedela, da je obletnica, dokler mi pred tedni med obiskom festivala bluesa in žara na 54. pomolu niso v roke potisnili promocijskega materiala,« je rekla gospa, ki se je predstavila kot Sharon in se zmrdovala, ker se fant v nizozemskih plemiških oblačilih ni hotel obrniti proti objektivu. Ena od ponudb v sklopu obletnice je tudi večerja, za katero je treba v izbranih restavracijah odšteti natančno 24 dolarjev. Številka je simbolična. 24 dolarjev naj bi bil znesek, ki so ga Nizozemci leta 1626 odšteli za nakup »Manahatta«. V nedeljo so v muzeju South Street Seaport odprli razstavo dokumentov iz nizozemskih arhivov. Med njimi je znameniti dopis Petra Schaggena nizozemski kroni, v katerem pojasnjuje, da so otok kupili od Indijancev Lenape za 60 guldnov. Originala ni, in to je edini znani dokument o nakupu, o katerem krožijo številne legende. V resnici otok ni stal 24 dolarjev; dokument so odkrili šele v 19. stoletju in guldne v dolarje preračunali kar po tedanjem tečaju. Pa tudi sicer ni šlo za nakup, ampak najverjetneje za pogodbo o uporabi zemlje. In Indijanci za otok niso dobili denarja, ampak sekire, nože, kotle in podobne potrebščine. Danes je prvi izvozni izdelek Nizozemske v ZDA pivo.