Zaenkrat - če zanemarimo dejstvo, da je v prejšnjem tednu, enem najhujših v ameriški borzni zgodovini, iz delnic izpuhtelo kar 2000 milijard dolarjev »papirnatega bogastva« - ni videti, da bi šlo za neposredne grožnje. Ravno nasprotno: glede na stanje na ameriškem trgu delnic, papirjev, ki lastniku prinašajo fiksni dobiček, bi lahko dejali, da tuji kapital goji neomajno vero v svetlo prihodnost dolarja. Drugače pač ne bi mogli pojasniti pripravljenosti tujega kapitala, da za desetletne ameriške državne obveznice odšteje vsoto, ki mu zagotavlja neznatno višji dobiček kot pri nakupu podobnih papirjev evropskih držav. Če poenostavimo: tuji kapital še vedno trdno verjame, da bo vrednost dolarja v naslednjem desetletju ostala nespremenjena. Povsem mogoče je tudi, da tolikšen priliv tujega kapitala vznemirja ameriško centralno banko, ki je z višjimi obrestnimi merami hotela zajeziti stopnjo rasti ameriškega gospodarstva na ravni, ki se jo še da vzdrževati, toda obilni priliv tujega kapitala znižuje obrestne mere in tako seveda vzdržuje sedanjo vrednost dolarja (po izračunih IMF je evro v primerjavi z dolarjem že podcenjen za približno 30 odstotkov).