Spomnimo se samo preteklosti, ko je vsak minister napeljeval proračunske pritoke na svoj mlin. Pogajanja se zdijo letos krajša, deloma zaradi razkošnega proračuna (po besedah opozicije), deloma zaradi razmerja moči med poslanskimi skupinami po zadnjih volitvah, vendar debate o dopolnilih niso nič manj žolčne. Zakon o izvrševanju proračuna, ki je podlaga oziroma pogoj za izvrševanje in uveljavitev proračuna, bo urejal obseg zadolževanja države, poroštev ter obsega zadolžitve v prihodnjih dveh letih. V letu 2002 naj bi primanjkljaj, ko proračunske odhodke odštejemo od prihodkov, znašal 125,2 milijarde (od tega je dejanski primanjkljaj 49,6 milijarde), v letu 2003 pa naj bi se zmanjšal na 48 milijard. Primanjkljaj utegne biti večji zaradi novega instrumenta proračuna fiskalnega stabilizatorja, ki vladi ob nihanju prihodkov omogoča večjo zadolžitev, ne da bi jo moral kot doslej v obliki rebalansa proračuna predhodno potrditi državni zbor.