Predlog zakona predlagatelji utemeljujejo s tem, da zaradi uveljavljene ureditve prihaja do nedopustnega razlikovanja glede na dohodke iz zaposlitve, pri katerih se za potrebe ugotavljanja upravičenosti do dodatne splošne olajšave prispevki za socialno varnost delojemalca odštejejo od dohodka iz zaposlitve. Ugotavljamo, da navedena utemeljitev ni pravilna. Naj bolje pojasnim. Omenila sem že, da 111. člen določa kriterij za določanje upravičenosti do dodatne splošne olajšave. In ta kriterij je določen kot skupni dohodek rezidenta, ne kot davčna osnova, kot skupni dohodek rezidenta, in če ta v letu, za katero se odmerja dohodnina, ne presega določenega zneska. Navedeni kriterij skupnega dohodka je določen kot dohodek v bruto znesku, in sicer kot vsota vseh bruto dohodkov posameznega zavezanca iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in prenosa premoženjske pravice ter kategorije drugih dohodkov, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo. V bruto dohodku so zajeti tudi prispevki za socialno varnost. V četrtem odstavku 111. člena, ki ga novela spreminja, pa je posebej določeno, kaj se šteje kot bruto dohodek iz dejavnosti, zato da bi bila ta definicija primerljiva drugih bruto dohodkom zavezancev. Navedena določba določa, da se dobiček, ki je sicer davčna osnova od dohodka iz dejavnosti, poveča za obračunane prispevke za socialno varnost. Na ta način je dohodek iz dejavnosti za namene določitve kriterija upravičenosti do dodatne splošne olajšave izenačen z drugimi dohodki, ki so opredeljeni kot bruto dohodki.