Nacionalni svet za kulturo je v preteklih letih večkrat obravnaval problematiko podfinanciranosti RTV Slovenija in kulturnih vsebin na javni RTV. O pobudi, da o navedeni problematiki razpravlja tudi Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je posredoval tudi gradivo, v katerem predstavlja ugotovitve in sprejete sklepe. Tako je med drugim sprejel tudi ugotovitev oziroma sklep, da je RTV Slovenija, kot javni zavod posebnega pomena, dolžna izvajati vrsto funkcij, ki jih predpisuje Zakon o RTV. Nekajletno neusklajevanje prispevka za program RTV Slovenija z inflacijo je povzročilo podfinanciranost zavoda ter posledično pešanje izvajanja posameznih funkcij, tudi takšnih, ki se nanašajo na produkcijo kulturnih vsebin na nacionalnem zavodu. Učinek Zakona o RTV Slovenija, ki ga je sprejela prejšnja koalicija je tako več kot očiten. Janšina vladajoča koalicija ga je na referendumu septembra 2005 propagirala z gesli: "Za boljši program RTV in za nižji RTV prispevek." Obljubljali so torej nižji prispevek ob boljšem programu, a to se ni zgodilo. Nerealne obljube so terjale svoj davek. Na podfinanciranost se je vodstvo odzvalo s komercializacijo, kupovanjem licenčnih oddaj in financiranjem denarja iz obveznic in delnic v komercialne projekte. Dane so bile obljube, da ne bo ponovitev, zdaj pa je ponovitev toliko, da boli glava. Sedaj in že kar nekaj časa se soočamo z negativnimi učinki tega zakona. Soočamo se s komercializacijo, politizacijo in finančnimi problemi RTV Slovenija. Na to nas posebej opozarja odprto pismo nekaterih članov Programskega sveta RTV Slovenija, ki ga lahko razumemo kot nekako izraženo nezaupnico sebi, saj so imeli ves ta čas škarje in platno v svojih rokah. Z izraženim pogledom, tako pišejo, na RTV Slovenija, ki naj bi bila s svojim delovanjem zgled za kulturo naših medčloveških odnosov, kulturo družbenega in družabnega sobivanja ljudi, kulturno obravnavanje naše narave in zgodovinske dediščine, torej naravne in zgodovinske dediščine in za kulturo civiliziranega in demokratičnega dialoga, političnega dialoga, nam sporočajo tudi, da je treba v duhu teh pričakovanj RTV Slovenijo razbremeniti nekulturne komercializacije, v kateri so reklame le vrh ledene gore - torej, ponavljam, reklame le vrh ledene gore -, in da naj RTV Slovenija, kot pišejo, beri, postane tisti medij - torej ni -, na katerega objektivno presojo dogajanj in pojavov v naši nacionalni skupnosti ne bodo oziroma ne bodo mogli vplivati razni kapitalsko politični pritiski. Pravzaprav sodimo, da nam po štirih letih svojega delovanja, ko bi morali preprečiti vse negativne pojave in delovanja, sporočajo, da so soočeni s komercializacijo, politizacijo in s potrebo po sredstvih iz proračuna Republike Slovenije.