Pri določanju morske meje v Piranskem zalivu je treba izhajati iz enega temeljnih načel mednarodnega prava, to pa govori, da sta zračni prostor in morska površina povezana s kopnim. Niti ena država ne more imeti suverenosti v zračnem prostoru nad ozemljem druge suverene države in prav tako ni mogoče imeti suverene oblasti na morju, ki se dotika obale druge države. V zahtevi, da Sloveniji pripade Piranski zaliv v celoti, se kaže neupoštevanje tega temeljnega načela. Po mnenju dr. Vladimirja Degana, vodje Jadranskega zavoda pri Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti na Reki in profesorja mednarodnega prava, se "neustreznost te zahteve kaže tudi v tem, da eden od vhodov v Piranski zaliv pripada Hrvaški. To pa je v nasprotju s pravilom mednarodnega prava, ki govori, da ima država pravico do suverenosti v celotnem zalivu le, če ima v posesti vso obalo v zalivu, skupaj z vsemi vhodi vanj." Povprečen obiskovalec Portoroža ali naturističnega kampa v Kanegri seveda ve, da teh pogojev Slovenija niti približno ne izpolnjuje.