Drugo puščico sem si pribarantal naslednje dopoldne. Priveslala sva do samotnega zaklonišča iz vej na peščeni obali reke. Sprejela sta naju razcapana, zelo temnopolta in škrbasta moška. Lastnik tistega zaklona ni znal niti besede špansko, drugi, ki je bil pri njem v gosteh, pa je bil dokaj zgovoren. Razložil mi je, zakaj so njihove puščice pogosto sestavljene iz dveh ali celo treh delov. Ti tičijo drug v drugem, med seboj pa so povezani s sorazmerno dolgo pleteno vrvico, ovito okrog puščice. Ko zadenejo krokodila ali želvo, se ranjena žival potopi in se poskuša skriti med vejevje ali korenine potopljenih dreves. Kovinska konica trdno tiči v telesu, ostali del pa se iz konice izruva in splava na gladino vode. Tako lahko lovec odkrije in ulovi ranjeno žival, ki je na drugem koncu vrvice. Podobno je s kopenskimi živalmi. Če so ranjene, se poskušajo skriti v grmovje. Pri tem se puščica lahko izruva iz konice, ki še naprej tiči v telesu živali. Vrvica se zaplete med veje in žival ne more uiti.