Glede na to, da je od skupnega jugoturističnega prometa Hrvaška naredila 82 % in da ste vi v Sloveniji naredili okoli 10 %, potem vidimo, koliko je naredil preostali del. Čeprav se s podobnimi podatki baranta na veliko, so neizpodbitni. Hrvaška ima prek 1.100 otokov, od tega jih je le 66 naseljenih, razčlenjena obala meri skupaj okoli 5.600 km. To je ogromen potencial. Razen tega ima v notranjosti države 865.000 mest, torej lahko toliko gostov sprejme v enem dnevu v vseh oblikah, od kampov, naselij, motelov, hotelov, zdravilišč…. Naša strategija ni več v množičnem turizmu, ne bomo več divjali zgolj za nekakšnimi številkami in rekordi, ampak si bomo prizadevali za kvaliteto. Kako to doseči, ta elitni turizem? Z lastnimi sredstvi bo skoraj nemogoče, edina oblika je dopustiti vnos tujega kapitala. Zdaj smo v prvi fazi reprivatizacije, ki se mora po zakonu končati do letošnjega junija, po tem pa gremo v skoraj popolno privatizacijo gostinstva in turizma. Tuji kapital bo skoraj zanesljivo prišel, predpogoj pa je mir, česar se nekateri zavedajo in zato provocirajo. Skoraj 80 % interesa za vlaganje v Hrvaško - če odštejemo ceste in ostalo infrastrukturo - je usmerjenega prav v turizem. Pogovori so prišli že precej daleč. Največ zanimanja je s strani Avstrije, Italije in Nemčije. Nedavno smo skupaj z gospodarsko zbornico izdali brošuro za tuje vlagatelje, v kateri so pojasnjene trenutne zakonske regulative in objekti, v katere lahko vlagajo. Lahko rečem, da se zunaj sploh ne zastavlja toliko vprašanje o količini kapitala, ki bi ga bili pripravljeni vložiti v Hrvaško, kolikor se postavljajo druga vprašanja, ravno okoli zakonske regulative, davkov na dobiček itd. Naši zakoni še vedno niso zadovoljivi, čeprav je npr. davek na dobiček atraktiven, saj je manjši kot zunaj. So pa druge stvari, ki jih bo potrebno še dobro premisliti. Veste, da obstaja velik interes za nakup zemlje, česar mi v tem trenutku ne zagovarjamo. Zemljo lahko le oddajamo. Zanimajo se tudi za nakup plaže. Vendar potem Hrvaška ne bi bila več Hrvaška.