Če boste prispeli z avtomobilom, bodisi lastnim bodisi izposojenim, si kaže izposoditi še plovilce Naravnega parka v pristanišču na jugovzhodni obali jezera, pri Prosiku. Uprava parka namerava na tem kraju v doglednem času zgraditi manjše morsko pristajališče kot primeren vhod na jezero in v park. Nam se je tokrat zdelo primerno pustiti barko v Marini Betina na Murtru, od koder smo z gumijastim čolnom prepluli približno miljo in pol dolgo razdaljo do Prosike. Tu smo čoln privezali in se peš podali ob kanalu, ki spaja jezero z morjem. Najprej se je bilo seveda treba najaviti odgovorni strokovnjakinji, biologinji Vlatki Dumbović na mobilnik +385 (0) 98 645 681, in odprle so se nam številne možnosti, ki jih ponuja okolje Naravnega parka Vransko jezero. Po njem je namreč mogoče pluti in na njem ribariti, da se ga obkrožiti po 30 kilometrov dolgih urejenih kolesarskih poteh ali pa se človek nameni na severozahodni konec parka. Tam je namreč poseben ornitološki rezervat, ki je od pred nekaj tednov bogatejši za ornitološko postajo. Po kulturnozgodovinskih zanimivostih pa nas je radovoljno usmerjal in podučeval kar ravnatelj ustanove Naravnega parka Gojko Pintur, ki je kot umetnostni zgodovinar kajpada dovolj kompetenten za to. Jezero je, zlasti če želite opazovati ptice, zanimivo predvsem pozimi, zato ni veliko obiskovalcev, tako da se je najpametneje najaviti kak dan ali dva pred prihodom. V poletni sezoni pa se je najbolje najaviti kar kakšna dva tedna pred dejanskim prihodom.