Tožeča stranka v tožbi navaja, da izpodbija odločbo tožene stranke na podlagi 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu. Tožena stranka ni pravilno uporabila materialnih in procesnih predpisov, prav tako ni pravilno ugotovila dejanskega stanja. Tožeča stranka je bila pozvana z dopisom tožene stranke z dne 12. 6. 2002, da dopolni svojo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje v Republiki Sloveniji oziroma, da svojo vlogo modificira po Zakonu o tujcih. Tožeča stranka ni imela pooblaščenega zastopnika in je sledila napotkom tožene stranke in vso zahtevano dokumentacijo osebno odnesla na naslov tožene stranke konec meseca junija in jo izročila delavcu ministrstva. Iz dostavljenih dokumentov izhaja, da tožeča stranka želi spremeniti svoj zahtevek na podlagi Zakona o tujcih. Tožena stranka pa je kljub dopolnitvi tožeče stranke, iz katere izhaja njena namera, da modificira svoj zahtevek, izdala izpodbijano odločbo. Tožeča stranka opozarja na 4. odstavek 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in navaja, da je dostavila vse zahtevane listine in tožena stranka bi morala tožečo stranko pozvati, da morebitne nejasnosti ali pomanjkljivosti odpravi. Ker tega ni storila, je bistveno kršila določbe upravnega postopka in načelo pomoči prava neuki stranki. Napačno pa je uporabila materialno pravo, ker je odločila na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in ne na podlagi Zakona o tujcih. Tožeča stranka predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in ugodi prošnji tožeče stranke oziroma da se zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. Hkrati predlaga, da se jo oprosti plačila sodnih taks, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja sama oziroma družinski člani.