Večje koprske banke se s sistemom SWIFT vključujejo v svetovne denarne tokove. Tako so lahko po spletu navzoče 24 ur na dan. Vendar pa opravljajo transakcije večinoma v svojem rednem delovnem času, tako da zaposlenim ni treba delati ponoči. Najpomembnejše dejavnosti v Kopru, ki se vključujejo v globalne tokove, zadevajo pomorski blagovni promet in torej Luko Koper ter s tem povezane špedicijske nadzorne in druge službe. Dejavnosti pristanišča potekajo ves dan in se ne ozirajo na pravila lokalnega časa (npr. na običajni začetek in zaključek delovnega dne). Ladje, ki želijo vpluti v pristanišče, namreč ne morejo čakati, da bi se denimo ob 7. uri zjutraj začel običajni delovni dan. Zato so tam ves čas, 24 ur na dan, dostopne nekatere – nujne in za pomorstvo značilne – službe oziroma storitve. Pri tem so v celoten postopek vplutja ladje v pristanišče 24 ur na dan vključene tudi obalne službe, ki v imenu države poskrbijo za osnovni nadzor in varnost – obalna policija, Uprava za pomorstvo in Carinarnica – Izpostava Luka Koper. Vse tri skupaj opravijo prvi, t. i. protokolarni obisk na krovu ladje, ko je ta še na morju. Na videz preprosto vplutje in privez ladje v pristanišču zahteva natančno organizacijo dela več členov dejavnosti, tj. služb in njihovih storitev, pri čemer je ključna njihova 24-urna dostopnost, pa tudi dobra in jasna medsebojna komunikacija. Adria Tow, d. o. o., in Piloti, d. o. o, prva kot vlečna in druga kot služba za pilotažo, delujeta na podlagi mesečnega, tedenskega in dnevnega delovnega načrta, ki ga za 24 ur vnaprej sestavita glede na informacije o prihodih ladij iz Uprave za pomorstvo. Za njuno delo je značilno, da se morata povsem prilagajati splošnemu (svetovnemu) ritmu plovbe. To pomeni, da poleti promet (pogostost prihoda ladij) občutno upade, povečan pa je jeseni in spomladi; večina jih pripluje v zgodnjem popoldanskem (lokalnem) času. Ob izrednem prihodu ladij imata organizirano dežurstvo; zaposleni, ki v neki izmeni sicer niso na delu, so vselej dosegljivi (navadno jih po potrebi pokličejo po mobilnem telefonu, s čimer se zmanjšuje število fizično prisotnih). Če se v pomorstvu torej kaj upošteva, to nikakor ni lokalni čas, temveč bolj potrebe gospodarstva oziroma ritem trgovine, pa tudi naravne razmere (vreme, podnebje ipd.). Menjavanje plime in oseke, ki ga je mogoče predvideti na podlagi luninih men, je eden od glavnih dejavnikov, ki se (še vedno) upošteva pri načrtovanju prihodov in odhodov ladij v pristanišče in iz njega. Večje in težje ladje namreč za varno vplutje potrebujejo določeno globino vode, zato se kljub skrbnemu časovnemu načrtovanju (ob upoštevanju luninega koledarja) zgodi, da mora ladja na odprtem morju počakati na plimo ali na ugodnejše vremenske razmere (npr. konec neurja ali močnega vetra), da lahko steče postopek vplutja. Kljub