»Slovenci ribogojci smo v neenakopravnem položaju. Mi pridelamo od 50 do 70 ton rib letno, grški in turški ribogojci pa po tisoč ton na gojišče (torej veliko večja produktivnost). Naša edina prednost je kakovost in svežina rib, saj jih mi za bližnji trg lahko sproti jemljemo iz morja. Rešitev bi bila, če bi tudi pri nas uvedli enake zaščitne prelevmane in podobne spodbude, kot veljajo pri sosedih. Po vsej verjetnosti bi se s pomočjo države lahko dokopali tudi do pomoči strukturnih skladov EU še pred polnopravnim članstvom. Sicer pa smo primorani zmanjševati izgubo v ribogojstvu, ki je lani znašala od 10 do 15 milijonov tolarjev in smo jo pokrivali iz drugih dejavnosti,« je dejal Stane Žnidarčič . Poleg naštetih težav je v zadnjih letih tudi cena rib občutno upadla - za tretjino do polovico.