Zunanji stroški, ki obsegajo natančno določene vplive tranzitnega tovornjaka, bi v primeru, da bi jih dejansko poskušali nadomestiti z višjimi cestninami, morali veljati tudi za slovenske tovornjake, kar bi rešitev težave zaradi slovenskih prevoznikov otežilo. Ravno te dni je bil v obravnavi zakon o cestninjenju vozil nad 3,5 tone, ki naj bi vzpostavil ustrezne pravne podlage za uvedbo cestnine, pri kateri naj bi upoštevali tudi pribitke oziroma popuste za tovorna vozila z motorji, ki ustrezajo strožjim ekološkim standardom. Glede na pojasnila iz vrst avtoprevoznikov evropski prometni koridor Kijev–Barcelona tako občutno skrajša pot med obema prestolnicama, da skoraj nobeni ostrejši (in še razumni) ukrepi ne bi preusmerili tranzitnega prometa izven Slovenije. V primeru, da bo Slovenija storila konkretnejše korake v smeri ukrepov za povračilo zunanjih stroškov, pa bo nemudoma pod drobnogledom evropske komisije – čeprav je tranzitni promet težava številnih evropskih držav.