Kot je zelo pogosto, se je vse skupaj začelo z modernizmom. Čeprav so funkcionalnost športa in eleganco mode poskušali povezati že prej – najbolj znana primera sta suknjič norfolk iz tvida, ki je bil kot naročen za »estetske športnike« v viktorijanski Britaniji, ter oblačila za kolesarjenje –, je francoska teniška igralka Suzanne Lenglen prav v 20. letih minulega stoletja na igrišču nosila kreacije Jeana Patouja, Coco Chanel pa je oblikovala plašče, v katerih so igralke prihajale in odhajale s teniškega igrišča. Iz teh časov ženske emancipacije imajo v stalni zbirki V&A belo laneno teniško obleko z artdecojevskimi zelenimi in belimi kvadrati ter pasom, ki ima sponko iz biserovine. Ker se občutno razlikuje od težkih kril, ki so jih igralke tenisa nosile še vsega nekaj let prej, verjetno ni presenetljivo, da so v britanskem tedniku Woman's Life leta 1924 objavili naslednji nasvet: »Drage gospe, od vseh stvari, ki si jih lahko želite, je na prvem mestu vsekakor teniška obleka, saj predstavlja vrhunec urejenosti in udobnosti.«