Ujeli smo jo na akademiji, ko je bilo slišati le šelestenje papirja in škripanje oglja po njem. Črtica za črtico je na več slikarskih stojalih hkrati nastajal obris, za katerega je bilo sicer jasno, da upodablja eno samo žensko, ki pa se je od platna do platna občutno razlikoval. Na stičišču napetih pogledov je mirno obležala v seksi nadkolenkah, z rdečimi, a nič kaj vulgarnimi nohti, razgaljenih prsi in z iskrico veselja v zenicah. »Kar nenadoma sem ostala brez denarja.« Kako je bilo videti iskanje nove zaposlitve, si lahko le predstavljate. Za akademijo pa je vedela že prej, poklicala je in so ji predlagali, naj se pride pokazat. »Ko sem prišla, pa so mi v tajništvu rekli kar v razred.« Od tedaj z veseljem opravlja to delo. »Zelo rada pridem. Saj pravzaprav nimam kam drugam. Živim sama in tukaj je moja družina.«