Mnogokrat je že bilo ugotovljeno, da je delež državnega proračuna pri financiranju kulture v naši državi občutno prevelik, saj se giblje precej nad tremi petinami vseh sredstev, ki jih iz vseh javnih virov porabimo za ta namen. Znano pa je, da sta oba dosedanja poskusa decentralizacije, ki sta bila uveljavljena na strokovno in politično slabo podprto pobudo poslancev v državnem zboru (z zakonoma o spremembah financiranja občin iz leta 1999 ter o izvrševanju proračuna za leto 2000), na ustavni presoji klavrno propadla, tako da je ostalo neugodno stanje iz osemdesetih in devetdesetih let vse do danes nespremenjeno.