Priprošnje k božanstvu, ki skrbi za razcvet slovenskega stripa, so lani naletele na široko odprta ušesa. Božanstvo se je usmililo in vrt domače devete umetnosti je bogato obrodil. Plodovi so bili zdravi, zreli in sočni. Prejšnja leta občutno prevelik pehar smo (z)b(i)ralci s strip albumi lani napolnili do roba. Hej, nekaj robe je šlo celo v izvoz. Tomaž Lavrič je s francoskim prevodom Bosanskih basni snel srebrnega leva bruseljskega centra za strip, postal najboljši avtor festivala v Sierreu, ugledna francoska založba Glénat pa je v markantni albumski izdaji natisnila njegovo Glisto na begu, ki se je bralcem prvič predstavila na Mladininih straneh. Po dolgi predigri je mišice napel Zoran Smiljanič a.k.a. Vittorio de la Croce in nas za dedka Mraza obdaroval s komentiranim ponatisom legendarne trilogije Hardfuckers. Za dobro mero je navrgel še drugi album s stripoma 1991 in Zadnja vojna. V kratkem pričakujte tudi Družinske zgodbe in kontroverzni dvojec 1945/1943. Iztok Sitar je šentflorjansko mentaliteto vznemiril s kompilacijo Črni možje, bele kosti, ki je posvečena vsem s strani katoliške cerkve pobitim Slovencem, o tem, kako o spolnosti razmišljajo osnovnošolci, pa se večplastno ubada v albumu Matilda. Da bi otroci spet segli po stripu, je poskrbel Grega Mastnak in na police knjigarn prinesel Lov za izgubljenimi rolerji. Matjaž Bertoncelj, Stahanov domačega stripa, je zrisal drugega Barbara Macona in v Kratkih zgodbah 2 sproduciral nekaj resnično duhovitih skečev. Celo leto je v poljubno raztegljivih časovnih presledkih izhajal Stripburger, že deveto leto edina slovenska strip revija internacionalnega značaja. 25. cifra, ki je na voljo po izbranih štacunah v Celju, Izoli, Kopru, Kranju, Mariboru, Novem Mestu, Velenju in Ljubljani, prinaša dva tematska bloka. Prvega so okupirali izbrani italijanski underground avtorji, drugi pa strne reakcije na Natovo bomardiranje Srbije, kot so ga doživljali srbski striparji. Stripburger ob kopici koristnih informacij iz domačih in tujih stripovskih logov prinaša tudi zanimivo pismo bralca. “Ljudje, ki vidijo vaše stripe, enostavno ne vedo, kaj bi z njimi počeli. A veste, povsod same razčefukane genitalije, pa najbolj morbidne perverzarije… Včasih res ne vem, kaj je s temi risarji. Ali so vsi skupaj strašno nezadovoljni s svojim življenjem ali pa samo strašno potrebni,” toži solidno zvesti bralec Mitja in dodaja: “Predlagam tematsko številko: mainstream. Da ga bom vsaj svojemu bratcu za rojstni dan kupil.”