Zdaj v Ljubljani nikomur ni mar, da je bilo precej tega denarja prihranjenega pri gradnji prve faze obvoznice, ko z mislijo na krožišče sedanjega križišča niso končali po načrtih. V pričakovanem gostem prometu, ki naj bi občutno presegal normative za klasično štirikrako križišče, se večinoma tudi ne bo dušila gospoda od drugod. Presečnikova odločitev ima morda razumljive razloge v prometni varnosti - le kako bi se znašli vozniki v sodobnem rondoju, v katerega bi priropotali s predpotopne magistralke? Ta bo očitno še kar nekaj let taka, saj težav z njenim spreminjanjem v sodobno avtocesto niti ne skrivajo. Tudi tu so razlogi pomanjkanje denarja in velike podražitve gradnje avtocestnih odsekov drugje po državi. So pa v Ljubljani zviti, saj jim je večino dolenjskega gneva zaradi vnovičnega odmikanja roka gradnje dolenjske avtoceste uspelo preusmeriti na trebanjskega župana Cirila Pungartnika. Že kar precej razširjeno mnenje je, da je za počasno gradnjo krivo trebanjsko vztrajanje pri različici trase, ki so jo pred leti kot najboljšo potrdili vsi pristojni v Ljubljani. Če bi privolili v (najcenejšo) različico trase po sedanji magistralki, denar menda sploh ne bi bil vprašljiv. Za izgovore avtocestnih načrtovalcev so »poskrbeli« tudi v Novem mestu - pred leti so oblastniki (zdaj del SLS SKD) podpisali soglasje o zgolj enem novomeškem priključku.