Nazadnje smo o obratovanju asfaltne baze poročali septembra, pri čemer je kronologija pravnih zapletov, tožb, pritožb ter retrogradnih procesov v zvezi z uporabnimi in gradbenimi dovoljenji, ki se je nabrala v desetih letih, občutno predolga, da bi jo povzemali. Potem ko so se v zgodbo zapletli še najvišji predstavniki oblasti, od predsednika republike Janeza Drnovška ter ministrov za okolje in prostor ter javno upravo, je v javnosti kmalu vse potihnilo. Asfaltna baza pa naj bi po besedah predstavnikov civilne iniciative, ki na spletni strani redno objavljajo tudi fotografije sporne baze, še vedno obratovala. Zato spomnimo vsaj na odločbo ustavnega sodišča iz maja 2005, s katero naj bi sporni odlok (podlaga za gradbeno in uporabno dovoljenje) o prostorskoureditvenih pogojih, ki ga je izdala Občina Šentjur, razveljavilo in s tem preprečilo dovoljenja za obratovanje asfaltne baze. Tudi vrhovno sodišče je v primeru pritožbe investitorja na sodbo ustavnega sodišča pred dobrim letom dni odločilo, da je pritožba neutemeljena. Posledično sta bila razveljavljena gradbeno in uporabno dovoljenje. Investitor asfaltne baze se je pritoževal tudi na odločbe inšpektorata za okolje in prostor, s katerimi je inšpektorat prepovedal delovanje asfaltne baze oziroma zahteval ustavitev gradnje baze ter odstranitev njenih objektov (v skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča).