Športni duh v sorazmerno zdravem telesu še najbolj poudarja 2-litrski bencinski štirivaljnik, ki seveda niti približno ni tak kot v relijevskem dirkalniku, a zato dovolj dobro opravlja svojo nalogo v običajnem lancerju. Že ob zagonu pokaže veliko veselja do vrtenja, ki se ob pospeševanju samo še stopnjuje, a hkrati s tem se žal občutno povečuje tudi motorni trušč v potniški kabini. Petstopenjski ročni menjalnik zna biti dovolj natančen, da je premik iz nižje v višjo prestavo opravljen dovolj hitro in da je mogoče izkoristiti motorno energijo, ki je dobrodošla predvsem pri naglem prehitevanju. Zaostrovanje voznega režima se kajpak pozna na merilniku porabe goriva, ki je na preizkušnji potrdil, da se bencinska žeja le težko drži tovarniškega obljubljenega povprečja 8,6 litra na 100 kilometrov in je brez težav za poldrugi liter višja. Športno naravnanost je čutiti tudi izpod koles, kajti lancerjevo podvozje se precej čvrsto odziva na cestne grbine in hkrati skrbi, da so kolesa trdno na cesti tudi v ostrejših ovinkih, kar je vozniku v veselje, pohvala pa gre tistim, ki so poskrbeli za uravnoteženost. Kako se bo lancer v limuzinski in kombijevski podobi znašel med sebi podobnimi tekmici, ne more biti preveč zapleteno vprašanje. Dejstvo je, da Mitsubishi prav s tem modelom išče sebe in tiste, ki so znamko s tremi diamanti nagradili z nadaljnjo zvestobo. Ve se tudi, da delo za povratnika ne bo lahko.