Aktualna politična retorika omenja še eno politično prioriteto. Slovenija naj bi postala članica Nata. Pustimo ob strani vprašanje, ali je to pametno oziroma ali je vabilo v Nato sploh verjetno. Če smemo soditi po proračunskih projekcijah, vstop v Nato v resnici ne sodi med politične prioritete. Delež BDP-ja, namenjen obrambi, je namreč leta 2001 znašal 1,35 odstotka. Makrofiskalni scenarij za prihodnja leta govori o tem, da se bo delež BDP-ja, namenjen obrambi, gibal med 1,30 in 1,4 odstotka BDP-ja, torej se ne bo občutno povečeval. Neprimerno bi bilo, če bi te številke primerjali z leti, ko je bila Slovenija še del SFRJ, ta pa je za "obrambo" (ki v resnici ni bila obramba, pač na priprava na vojaški puč) namenjala okrog pet odstotkov BDP-ja. Bolj primerna je primerjava z letom 1994, ko je obrambni proračun obsegal 1,85 odstotka BDP-ja, do leta 2000 pa je zdrknil na 1,21-odstotni delež. Obrambno ministrstvo je med letošnjimi proračunskimi pogajanji doseglo le simbolično realno rast proračunske vsote.