Zakon je ves ta čas pravzaprav največ nasprotovanj doživljal znotraj psihiatričnih vrst. Razširjen strokovni kolegij za psihiatrijo je na drugo različico predloga zakona, ki ga je potrdil tudi svet vlade RS za duševno zdravje, podal veto in kar za nekaj časa ustavil vsa prizadevanja za sprejem zakona. Eden glavnih pomislekov je bil ta, da zakon ne bi smel obravnavati tega področja tako široko; smel bi govoriti le o bolnišnični obravnavi, ne pa tudi o skupnostni skrbi in posledično delovanju nevladnih organizacij, ki sicer že petnajst let na terenu razvijajo mrežo storitev in pomoči za ljudi po odpustu iz psihiatrične bolnišnice. Doc. dr. Vesna Švab, predstojnica kliničnega oddelka za klinično psihologijo Psihiatrične klinike Ljubljana, ki je bila na čelu ene od dveh delovnih skupin za pripravo tretje različice zakona, je izrazila bojazen, da se bo z vpeljavo koordinatorjev nadzorovane obravnave in koordinatorjev storitev, ki jih predvideva novi zakon, občutno povečal nadzor nad delom psihiatrov, za katerega so vendar usposobljeni.