Ena poglavitnih slabosti ocenjevanja, ki temelji na zbirnih mapah, je občutno povečana nevarnost plagiatorstva. Študentov pri delu doma, kjer praviloma nastajajo sestavki za v portfolije, nihče ne nadzira, zato se pri manj osveščenih in šibkejših piscih lahko zgodi, da oddajo v oceno sestavek, ki ga je zanje napisal nekdo drug. Če se učitelj pri ocenjevanju zanese samo na domače izdelke, le-teh ne bo mogel primerjati z izdelkom ali več izdelki, ki bi jih takšen študent napisal pod izpitnimi pogoji in ki bi po kakovosti utegnili biti sumljivo slabši; zato na plagiatorstvo ne bo niti pomislil. Celo pri kombiniranem načinu ocenjevanja (upoštevanje obeh – najboljšega domačega izdelka in izpitnega izdelka), ki je trenutno v veljavi pri predmetu moderni angleški jezik – lektorske vaje na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, je tovrstnemu goljufanju skoraj nemogoče priti na sled, saj študenta ne moremo obtožiti samo na podlagi slabšega izpitnega izdelka – možnih razlogov za njegovo nižjo kakovost je navsezadnje veliko in nepoštena pridobitev »domače« ocene je samo eden izmed njih. Brez oprijemljivih dokazov, ki so v takšnih primerih tako rekoč nedosegljivi, mora učitelj molčati, da ne bi koga obdolžil po krivem.