P red dnevi me je večje omizje zalotilo, kako nekam preveč vneto špičim ušesa v njihovi smeri. Saj ne, da bi bil tako radoveden - za božjo voljo, kje pa! - a kaj, ko se je razprava sukala o golfu. Za moj okus sicer pretirano po načelu: čim glasneje, tem pametneje, a vendarle izvem marsikaj zanimivega - tako rekoč same fakte. Ker sem bolj vedre narave, hkrati pa sem po vzoru tiste Aristotelove: "Ni brez koristi dvomiti" včasih že skoraj nesramno nejeveren, so se mi ob kakšni njihovi misli ustnice kar same od sebe razlezle, na trenutke najbrž tudi v rahlo izkrivljeni obliki, ampak, pazi malo! Hecali pa se ne bomo - sami fakti, kot že rečeno. V potrditev, da je temu res tako, me je neki razpravljalec vsake toliko ošvignil še z naglim, skoraj zamerljivim pogledom, zelo blizu pogleda zvodnika, ki mu najbolj ne verjameš na besedo, da ti bo ustreženo v vsem po vsakem vprašanju. Če je pa tako, in še zlasti, ker se s tako občutljivimi zadevščinami, kot so fakti, ne kaže šaliti, do kraja diskusije izvem v strnjeni obliki približno naslednje: da je to šport le za tiste, ki so povsem zapadli rji, še bolje, že so godni za v jamo, da je to svinjsko draga reč, temu primerno si jo seveda lahko privoščijo le, saj se vendar ve, kdo (po izrazu nekega lica ni prav nič kazalo, da bi golfiste uvrščal v nekoliko višja bitja od tistih, ki jih ima v hlevu), pa kako smrtno strupena da so gnojila in škropiva za travo, pa še to in ono - skratka, bog pomagaj. Ta zadnji sklep je nekdo izrekel, gledajoč nekam v prazno, od koder je najbrž nemalokrat dobival navdih za svoje zaključke. Kakorkoli, izvedel sem o vsem pomembnem, kot se spodobi. Saj, človek bi rekel kakšno, a kaj, ko se zavedaš, da vsi zapleti izvirajo bodisi iz neumestnih vprašanj bodisi iz nesramnih odgovorov. Po drugi strani pa ob spremljanju takšne diskusije še enkrat bolj trpko pomisliš na žalostno dejstvo, kako uborno je naša širša javnost seznanjena z golfom. Če pa že kdo napravi kakšen poskus v tej smeri, me ne brez razloga daje občutek, da se tem rečem streže po naslednjem principu: kak mesar ima nečaka, ki zna nekaj malega brkljati po grafiki na računalniku in - poglej jo! - prava pravcata klobasa na ekranu. Domiselni mesar pridene še kakšno zvenečo parolo, vrli nečak vse skupaj ozaljša s krasnimi ležečimi črkami - prav res, reklamni plakat za bogove. Kar mislim si, kako bodo kupci komajda krotili ravnodušje ob tolikšnem mesarjevem miselnem naporu, iznajdljivosti in vloženih sredstvih. Kakor se po eni strani odgovorno zavedam, da najbrž nisem pravi naslov, da bi mesarju in njemu podobnim kratil pravico do neumnosti, mi je po drugi strani kristalno jasno, da takšna logika ne bo ravno blagodejno prispevala k občutnejšem porastu zanimanja za golf s strani širše javnosti. Razen seveda, če nekaterim ni do tega. Če so nekateri bliže pojmovanju črnogorskih turističnih delavcev. Saj vsi vemo, kako potem utegne izgledati ta reč. Torej, vplačaj pristopnino in igralnino - to že, toda raje bi videli, da na igrišče ne prideš. Tvoj prihod lahko resno ogrozi duševni mir in spokoj dolgoletnih klubskih zaslužnikov. To zadnje sem seveda pripomnil le zato, ker pri nas, kolikor mi je znano, drugih kot javnih igrišč še ni. Ali pač. Čisto mogoče je, da glas o tovrstnih zgledih prihaja tudi do ušes tistih, ki sicer o golfu še nimajo izoblikovanih stališč, po drugi strani pa so lahko ti ljudje čisto slučajno tudi občinski svetniki, ti pa znajo biti še kako pomemben člen pri realizaciji kakšnega golfskega projekta. Lep primer sta tako Ljubljana kot Maribor, kjer se nekaj ljudi že zaveda nujnosti izgradnje igrišč v bližini obeh mest, vendar je teh ljudi odločno premalo. Na Simčičevo in še posebej na Soviča namreč ne gre najbolj računati, da bi utegnila videti v igrišču za golf poleg ostalega tudi protokolarno infrastrukturo mesta, kakor pač na to reč gledajo drugod. Odločno premalo pa je tudi državnih uradnikov, ki bi se jim že posvetilo, da je postal golf nujna predpostavka za resno turistično ponudbo. Zato ne vidim prav nič slabega v spočetka omenjeni diskusiji. Priznam, ni mi bilo lahko, a kaj hočeš - demokracija, Evropa... Ja, fakti naroda znajo biti zelo poučni. Kakor za koga, seveda.