O besedilih v nz glasbi bi se mogoče dalo napisati največ. Menim, da so ravno besedila velika rana v tej zvrsti glasbe (zabavna glasba ni izvzeta), ki jim dolga leta nihče ni posvečal pozornosti, mogoče tudi zato, ker so ansambli, ki so začenjali, imeli dobra besedila dobrih avtorjev (Stare, Souvan, Čemažar…), pozneje pa je poplava ansamblov prinesla poplavo besedil pod vsako kritiko. Glasbene skupine pa so zlasti po Slakovem vzponu rasle kot gobe po dežju. Seveda je bilo treba polko in valček okititi z besedilom, dobrih avtorjev pa je manjkalo. Zato so največkrat vodje ansamblov pisali kar sami besedila v smislu "samo, da se nekaj rima". In tako je nastala prava grmada besedil, v kateri se je izgubilo marsikakšno kvalitetno. Toda resnici na ljubo je treba povedati, da se je zadnja leta prav s festivali in z ocenjevanjem besedil kvaliteta le-teh občutno popravila. Čeprav seveda še vedno kdo poje "o krtih, ki mahajo rudarjem v pozdrav". Zaradi tega ni čudno, da se na festivalih pojavlja samo nekaj avtorjev in da prejemajo nagrade. V Sloveniji primanjkuje dobrih avtorjev besedil. Očitno je, da terja avtorstvo celega človeka, veliko znanja, veliko posluha za ritmiko, predvsem pa bogat besedni zaklad, da lahko napiše besedilo z zahtevnejšo tematiko, ne samo v smislu "ptičice pojo in rožice cveto" ali humorja "pijanega moža, ki ga sredi noči čaka za vrati žena z valjarjem v roki". Zato je bilo pred petimi leti ustanovljeno Društvo pesnikov slovenske glasbe, v katerem smo se našli avtorji besedil, predvsem zato, da se spoznamo, si izmenjamo izkušnje in skušamo popraviti nivo besedil. Menim, da nam je do sedaj že veliko uspelo.